DAN ZA SPREMEMBE NA OŠ ZREČE

V petek, 14. 4. 2023, se je na OŠ Zreče odvijal Dan za spremembe, ki smo ga podnaslovili »Spremembe v glavah, spremembe v srcih«.

Na njem je sodelovalo 28 prostovoljcev in predstavnikov različnih društev. Za učence od 6. do 9. razreda smo pripravili številne delavnice in na šolo povabili zanimive goste. Cilj dneva je bil usmerjen v sprejemanje drugačnosti, spoznavanje ovir, s katerimi se vsakodnevno soočajo ranljive skupine, ter srečanje z ljudmi, katerih poslanstvo je nudenje pomoči.

Učenci 6. razredov so na delavnicah, ki so jih pripravile in izvedle učiteljice DSP (Manuela Štefane, Urška Lovrenčič in Laura Ovčar) spoznavali učne stile, učne tehnike ter pomen učne motivacije, organizacije in zastavljanja ciljev.

Učencem 7. razredov sta delo terapevtskega psa predstavili članici društva Tačke pomagačke, vodnica Janja Brglez in psička Luna. V družbi Dejana Sotirovega (ustanovitelja zavoda Mavrični bojevniki) so spoznavali, kakšen je svet oseb, ki imajo ADHD. Članica Društva Sonček, Agnes Kojc, pa jim je predstavila izzive, s katerimi se zaradi cerebralne paralize vsakodnevno sooča.

Učencem 8. razredov je gospod Sebastjan iz Združenja prijateljev slepih Slovenije predstavil svet slepih in slabovidnih. Članici ekipe prve pomoči Rdečega križa Slov. Konjice, Petra Lamut Pavlič in Mirjana Kukovič, sta z njimi praktično izvedli osnove nudenja prve pomoči. Psihologinja Mateja Rubin Kovačič iz Centra za krepitev zdravja pa jih je opolnomočila na področju samopodobe.

Učencem 9. razredov so se predstavili člani Društva paraplegikov JZ Štajerske. Njihov član, gospod Vinko Hren, je z njimi delil tudi svojo življenjsko zgodbo. Učencem se je predstavil tudi Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Njegovi uporabniki so učencem povedali, kako se odvija njihov dan v centru, s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo, kakšne interese imajo.

Na koncu so učenci od 4. do 9. razreda prisluhnili še potopisu Oliverja Tiča, znanega svetovnega popotnika, ki je s svojo psičko Carlitos prehodil pot od Južne do Severne Amerike.

Verjamemo, da so učence zgodbe gostov navdihnile in pri njih povzročile spremembe v glavah in srcih.

Zapisala: Eva Pančur Plankl

Nekaj vtisov učenk in učencev:

»Najbolj mi je bilo všeč predavanje Oliverja Tiča, saj sem videla, da če si nekaj zelo želiš, lahko to uresničiš in dosežeš.« (učenka 8. razreda)

»Danes sem izvedela, kako oživljati dojenčka. In da slepi pri hoji uporabljajo belo palico in psa vodnika. Zanimivo mi je bilo, kako je Oliver Tič prehodil celo Ameriko.« (učenka 8. razreda)

»Izvedela sem, da obstaja več vrst motivacije, in da je dobro, da si zmeraj zadamo nek cilj. V sobi pobega sem se počutila odlično, saj smo morali s skupnimi močmi poiskati rešitev. Najbolj se me je dotaknilo, kako so tujci Oliverja gostoljubno sprejeli v svoje stanovanje. Vse dejavnosti so bile zanimive in odlično pripravljene.« (učenka 6. razreda)

»Danes sem na delavnicah spoznal, da je učenje lahko tudi zabavno. Na dejavnostih sem se počutil zelo dobro.« (učenec 6. razreda)

»Danes sem spoznala, da lahko slepi ljudje zelo hitro tipkajo in berejo.« (učenka 8. razreda)

»Pri vseh delavnicah sem se počutil dobro, saj sem se na vsaki delavnici nekaj novega naučil.« (učenec 8. razreda)

»Danes sem izvedela, da se v Sloveniji zgodi veliko prometnih nesreč zaradi uporabe pametnih telefonov med vožnjo.« (učenka 9. razreda)

»Danes sem izvedel, da se veliko invalidov ukvarja s športom. Izvedel sem tudi, kako poteka dan uporabnikov Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Najbolj se me je dotaknila zgodba gospoda na invalidskem vozičku. Najbolj zanimiv mi je bil potopis Oliverja Tiča.« (učenec 9. razreda)

»Danes sem spoznala, da sem lahko srečna, da sem zdrava in da nimam takšnih in drugačnih problemov. Veliko sem izvedela o življenju na invalidskem vozičku, o osebah s posebnimi potrebami in o potovanju čez Ameriko.« (učenka 8. razreda)

»Izvedel sem, da lahko tudi ljudje s cerebralno paralizo živijo lepo življenje. Najbolj me je pritegnilo predavanje o ADHD in to, da ADHD ni bolezen. Z ljudmi, ki ga imajo, ni nič narobe, so le malo drugačni.« (učenec 7. razreda)

»Najbolj se me je dotaknila gospa, ki ima cerebralno paralizo, saj je zelo optimistična, ne glede na to, kaj se ji je zgodilo. Spoznala sem, da lahko premagaš vse, kar si zadaš, le vztrajati moraš. Na delavnici s terapevtskim psom mi je bilo zelo všeč, saj smo ga lahko božali in izvedeli veliko novega. Pes bi moral priti v šolo vsaj enkrat na teden. Delavnice so mi bile zelo všeč. Nekaj novega, zanimivega je bilo, neko novo doživetje.« (učenka 7. razreda)

Prikaži kot diaprojekcijo